Kia Sportage v svoji peti generaciji dobila osvežitev in ostaja zlata sredina v svojem razredu, s prednostmi in nekaj pomanjkljivostmi. Naprej o dizajnu – prenova je prinesla dizajn, ki je bližje novejšim modelom znamke. Sportage je dobil nov sprednji in zadnji odbijač, precej spremenjen je nos z novimi žarometi na straneh, kjer so elementi zdaj razporejeni navpično. Hitro pogled pokaže, da je Sportage še vedno dinamični SUV, bolj robustna podoba pa ga naredi – no, da ne bomo rekli strašljivega v negativnem pomenu, pač pa odločnega in resnega.

Tudi notranjost je bila deležna nekaj prenove. Nov je 12,3-palčni zaslon infotainmenta z novo verzijo operacijskega sistema, »popeglali« so videz ventilacijskih šob, ki zdaj delujejo bolj skladno, volan pa je po novem dvokraki in se naslanja na električno EV serijo. Pohvalno je, da so zmanjšali število nekoč silno »priljubljenih« svetleče črnih površin, medtem ko je spodnji del armaturke kombinacija zaslona na dotik, ki služi za nastavljanje klime ali avdio funkcij, odvisno od tega se spremeni tudi podoba.

Osrednja konzola med sedežema nosi vse ostalo, od selektorja vožnje do gumba za zagon. Neka prijetna klasika, lahko rečemo že takoj po začetku uporabe. Sama izdelava je solidna, materiali vsaj na zgornjih vidnejših površinah prijetni, ni pa izostala klasična trda plastika. GT-Line kot najvišji nivo opreme prinaša kar nekaj umetnega usnja in mikro tkanin, kar celoti daje nekoliko bolj premium občutek.

Prtljažnik v zadku medi 562 litrov (del od tega je v dvojnem dnu), ki se s podiranjem zadnjih sedežev poveča na 1751 litrov, prinaša izdatno mero prostora za daljša potovanja, v drugi vrsti pa sta dva cela sedeža in med njima še tretji, ki je nekoliko ožji.

Kar se tiče motorizacije, sta na voljo dva motorja, bencinski 1,6-litrski turbo z dvema naboroma moči in enako prostoren dizel. GT-Line ima edini močnejšo različico bencinarja s 132 kW (180 KM), 265 Nm navora in štirikolesnim pogonom, ki ga boste zaman iskali tudi pri dizlu. Močnejši motor je prav tako na voljo le s sedemstopenjsko dvosklopčni avtomatiko, ki prenaša moč na vsa štiri kolesa. Saj veste, doma smo v krajih, ki jih vsaj enkrat na leto (ali dve) za kak dan (ali dva) zasuje 30 centimetrov snega. Seveda pa je dodatno gnani kolesni par vedno tudi dodaten par za varnost v slabših razmerah.

Kar se samega motorja tiče, se teh nominiranih 180 »konjičev« kar precej skriva. Motor je kultiviran, namenjen udobni vožnji, odličnejših pozivov k ostrini pa ne mara najbolj, svoje pa doda tudi menjalnik s podobnim razmišljanjem, ki bo motor skozi dolga prestavna razmerja raje držal v nižjih vrtljajih. Še najbolj zoprno je, ko zares potrebujete odriv, pa se zdi, da vse skupaj traja tudi sekundo (ali še malo čez).

Testni primerek je bil obut v 19-palčna platišča, kar se nekoliko pozna na slabših površinah, vzmetenje ponuja dober kompromis med lego in udobjem, volan pa je nadpovprečno sterilen s premalo povratnimi informacijami, da bi se šli športno vožnjo. Mestna vožnja prinaša porabo nekje okoli 8,5 litra. Z nežno nogo na daljših relacijah gre tudi nižje, čudežev pa ne pričakujte.

Uradna cena najvišjega nivoja Kie Sportage je 48.999 evrov. Enaka cena je tudi za najvišji dizel, le da nima štirikolesnega pogona. Seveda je to cena, preden prodajalec pripne popust in še kak dodaten finančni bonbonček in je cena kakih 10 % nižja, vseeno pa je najdražji primerek z najmočnejšim motorjem in vso opremo prej nišni nakup za tiste, ki res potrebujejo štirikolesni pogon.

Dodajmo, da je v tem segmentu konkurenca v zadnjih letih postala zelo ostra – tehnični dvojček pri Hyundaiu je tak primer, imeli pa smo v teh dneh v začetku leta tudi dva kitajska primerka izpod iste trgovske strehe, ki sta na svoj način potrdila zgornjo trditev.

Za ogled celotnega, izvirnega članka, prosimo, kliknite TUKAJ.