Kia je stonica začela prodajati že pred osmimi leti, ko so športni terenci začeli zavzemati tudi manjše avtomobilske razrede. Z avtomobilom, ki je spadal med cenovno dostopnejše predstavnike razreda B-SUV, so hitro zadeli okus evropskih kupcev in z nji uspešno izpodrinili celo ria, kombilimuzino, iz katere je stonic pravzaprav izšel.

Zato ni presenetljivo, da so mu namenili obsežnejšo prenovo, s katero so ga uskladili s sodobnimi smernicami in mu življenje podaljšali do zloglasne ukinitve motorjev z notranjim zgorevanjem v Evropi.

Ohranitev identitete
Prenovljeni stonic na prvi pogled ostaja oblikovno zvest predhodniku, a so oblikovalci precej posegli predvsem v prednji del vozila. Nova maska, drugače oblikovan odbijač in sodobnejši LED-žarometi ga precej bolj približajo aktualni Kiini oblikovni identiteti, ki jo poznamo z novejših modelov, kot sta sportage ali EV3. Tudi zadek je dobil nekoliko ostrejše poteze in prepoznavnejši svetlobni podpis, medtem ko so na boku prenovili predvsem blatnike in pragove.

Zaradi novih odbijačev je stonic celo malenkost zrasel v dolžino, medosna razdalja pa ostaja pri 2,58 metra. V praksi to pomeni, da ostaja eden bolj uporabnih avtomobilov v segmentu. Prostora na zadnji klopi sicer nikoli ni bilo razkošno veliko, a ga je dovolj za družinske potrebe. Tudi prtljažnik je s 352 litri prostornine dovolj uporaben tudi za večje nakupe ali potovanje za konec tedna.

Veliko bolj opazne kot zunaj so spremembe v notranjosti, ki je postala bolj digitalna. Na povsem novi armaturni plošči, ki jo je stonic tudi povzel po novejših kiah, v bogatejših paketih opreme, kakršen je bil preskušeni GT-line, izstopa skupek dveh 12,3-palčnih zaslonov. Digitalni merilniki so pregledni in tipično Kiini, infozabavni sistem pa dovolj hiter in intuitiven, da ne zmede voznika med vožnjo. Na armaturki je ostalo tudi nekaj klasičnih fizičnih stikal za klimatsko napravo in najpogosteje uporabljene funkcije.

Hibridiziran pogon
Paket GT-line s trikrakim volanskim obročem, kontrastni šivi in športnimi odrobnostmi videzu kabine doda nekaj športnosti, čeprav bi težko rekli, da je stonic športnik. Pod motornim pokrovom testnega vozila je namreč bil že znani litrski turbobencinski trivaljnik 1.0 T-GDI z močjo 85 kilovatov v kombinaciji s sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom DCT, ki mu je pomagal še 48-voltni blagi hibrid.

Gre za danes že precej običajno kombinacijo, ki stonicu precej ustreza. Trivaljnik je dovolj živahen, da mu zagotovili lahkoten značaj v mestu in na regionalnih cestah, hkrati pa tudi na avtocesti ne deluje izrazito podhranjeno. Pospeševanja so dovolj odločna, menjalnik pa večino časa prestavlja mehko in dovolj hitro. Le pri počasnem manevriranju ali sunkovitem speljevanju včasih pokaže nekaj tipične obotavljivosti.

Blagi hibrid malce pomaga pa pri uglajenosti sistema start-stop, predvsem pa malce zmanjša porabo goriva. Na testu se je ta gibala okoli šestih litrov na sto kilometrov in celo manj, kar je glede na zmogljivosti in velikost avtomobila povsem spodoben rezultat.

Avtomobil za vsakdanjo rabo
Stonic tudi po prenovi ostaja predvsem avtomobil za vsakdanjo uporabo. Podvozje je nastavljeno udobno, zato solidno blaži mestne neravnine, v ovinkih pa je občutek tudi dovolj suveren. Volanski mehanizem je lahkoten in prilagojen predvsem mestni vožnji, kjer se stonic počuti najbolj domače, na zavitih cestah pa morda deluje celo malce preveč lahkotno oziroma nenatančno. Glede na stonicov osnovni namen mu to vsekakor lahko oprostimo. Pomemben del prenove predstavlja tudi bogatejša varnostna in asistenčna oprema. Med drugim so na voljo radarski tempomat, pomočnik za vožnjo po avtocesti, prepoznavanje prometnih znakov in samodejne dolge luči.

Vprašanje pa ostaja cena. Kia stonic GT-line 1,0 T-GDI DCT MHEV, kot se je uradno imenoval testni primerek, spada v vrh stonicove ponudbe in stane 29.999 evrov. To je veliko in sega v območje, kjer se kupci že ozirajo za večjimi modeli. Res pa je, da gre za najviše uvrščeno različico, ki ponuja vse, kar je na seznamu opreme.

Stonic je v osnovi na voljo za 19.990 evrov, s financiranjem pa še za manj, kar ga po drugi strani v svojem segmentu že naredi konkurenčnega. Odpovedati se je treba le samodejnemu menjalniku, blagemu hibridu, 11 kilovatom moči ter nekaj opreme in blišča, ki pa v stonicovem razredu tako ali tako niti nima velike veljave.

Za ogled celotnega, izvirnega članka, prosimo, kliknite TUKAJ.