Je pravzaprav največji model v Kiini ponudbi, z bogatim spiskom serijske opreme pa jasno tudi najdražji, če pri tem ne upoštevamo njihovega električarja EV6. Čeprav ta nima tako drznega oblikovnega pečata kot manjši Sportage, so njegove zunanje linije dovolj elegantne in všečne, paket opreme EX Limited pa zunanjost nadgradi še s kromiranimi dodatki in večjimi 19-palčnimi platišči. Sorento, ki se je svetu v zadnji četrti generaciji pokazal sredi leta 2020, od predhodnika dimenzijsko ni bistveno napredoval. V dolžino še vedno meri krepkih 4,81 metra, je pa bil ta deležen 35-milimetrskega prirastka pri medosni dolžini, kar je vplivalo na prostornost predvsem na zadnji klopi.

Karoserijska zasnova prinaša dobrih 17 centimetrov višine podvozja in temu primerno je nekoliko višji položaj sedenja na usnjenih sedežih, ki so bili v času visokih temperatur kot nekakšen priložnostni žar. Črna zunanja barva in črno usnje na sedežih prinesejo svoj davek v poletnih dneh, a mu tega niti ne zamerim, saj so imeli ti možnost hlajenja. Tako postane vožnja v času visokih temperatur precej bolj znosna. 

Položaj za volanom je ustrezen in prijeten, saj prostor v sprednjem delu ni utesnjen navkljub širokemu sredinskemu grebenu, sedeža ponujata prijetno mehkobo in dobro hrbtno oporo, v dobrem vidnem polju pa sta tudi oba zaslona – 12,3-palčni digitalni merilniki in 10,25-palčni osrednji infozabavni vmesnik. Slednji deluje brezhibno in ima slovenski jezik, slaba lastnost pa je, da se na njem zelo hitro nabirajo sledi prstnih odtisov. Digitalni merilniki ne prikazujejo zgolj klasičnih potovalnih podatkov, pač pa na primer voznika s posebnim sporočilom opozori, da je avto pred nami že speljal, ob uporabi smernikov pa se v delu pokaže slika v živo s kamere pod vzvratnim ogledalom, ki opozarja na udeležence v mrtvem kotu. Ti dve rešitvi sta del bogatega spiska varnostnih asistenc in pomočnikov, ki jih je nudil testni Sorento.

Všeč mi je dejstvo, da so pri Kii ohranili lepo število fizičnih gumbov in stikal. Na primer za upravljanje 8-stopenjskega samodejnega menjalnika skrbi veliko vrtljivo stikalo, nekoliko nižje pa je postavljen nekoliko manjši vrtljiv gumb, ki ima funkcijo izbire voznih programov (komfortni, eko, športni ali pametni), s pritiskom nanj pa izbiramo še med tremi terenskimi režimi vožnje (pesek, blato ali sneg). Dodatni gumbi v tem delu omogočajo na primer aktivacijo sistema za nadzor pri strmem spustu, lahko izbiramo pogled s številnih kamer (360-stopinjski pogled) ali pa vključimo ogrevanje volana. Pri Kii so dodatno stikalo namestili še na stranico sovoznikovega sedeža, s čimer potnik na zadnji klopi lahko ureja njegovo vzdolžno pozicijo, obenem pa ima ta vgrajen še uporaben USB priključek za polnjenje prenosnih naprav.

Na zadnji klopi je počutje potnikov razkošno, saj je deljiva klop vzdolžno pomična, hkrati pa je možno nastavljati tudi nagib naslona, od pozicije teh pa je odvisen volumen v prtljažniku. Najmanj 705 ali kar 910 litrov ima na voljo uporabnik, priročna so tudi odlagalna mesta pod predelno polico, medtem ko je dostop za natovarjanje olajšan s pomočjo električno pomičnih vrat. V kolikor je potreba po prevažanju večjih kosov, lahko v nekaj lahkotnih potezah prostor še povečamo (2100 litrov), saj se deljiv naslon pospravi v ravno dno. Omeniti velja še to, da Korejci za doplačilo ponujajo še dva dodatna sedeža v tretji vrsti. 

Čeprav se tudi korejska znamka pomika v smer elektromobilnosti, dizelski motorji v določeni meri še vedno ostajajo del ponudbe. Sorentu je 2,2-litrski štirivaljnik pisan na kožo, saj razvija spodobnih 148 kilovatov moči in 440 Nm navora pri 1750 vrtljajih, s takšno zalogo pa dokaj živahno premika več kot 1,8 tone težkega Sorenta. Omembe vreden je podatek, da je na vlečno kljuko možno priklopiti še prikolico z zavorami, ki ne bo težja od 2,5 tone. Samodejni menjalnik večino časa moč razporeja na sprednji kolesni par in minimalno tudi na zadnja kolesa, kar kaže posebna grafika na merilnikih, se pa to razmerje opazno spremeni, v kolikor se razmere na cesti poslabšajo (dež, sneg, poledica). Tudi sicer Sorento na asfaltni podlagi pokaže zelo samozavestno držo. Uravnoteženo podvozje prinaša dokaj čvrsto držo karoserije v ovinkih, mehkobo pri požiranju neravnin ter mirno držo na avtocesti, jasno pa je, da korejski velikan ni imun niti na blage terenske izzive, kjer prevladuje makadamska podlaga. Glede na velikost in težo se je v času našega druženja povprečna poraba gibala med 7 in 8 litri, kar je pomenilo, da sem na bencinski servis zavil šele po 700 prevoženih kilometrih.

Športno terenski velikan spada v razred najdražjih med klasičnimi Kia modeli. Bogato opremljen testni model pri nas stane slabih 68 tisočakov, s popusti in financiranjem pa je možno končno ceno znižati na 58 tisoč evrov.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite TUKAJ!